• Delovni čas: Pon – Pet: 7:00 – 17:00
    • Kontaktna številka pisarne: 051 669 199
    • Email: info@diming.si

    Pogosta vprašanja

    Izračuni korekturnih faktorjev so posredno namenjeni stanovalcem v večstanovanjskih objektih s skupnim sistemom ogrevanja, neposredno pa z njimi operirajo oz. obračunavajo stroške ogrevanja upravniki ali osebe zadolžene za obračun.

    Izračun korekturnih faktorjev ne bo neposredno zmanjšal stroškov za ogrevanje. Stroški so pravičneje razdeljeni med posamezna stanovanja, s tem pa se navadno izkaže, da spremenijo navade stanovalcev, kar posledično prispeva k zmanjšanju stroškov za potrebe ogrevanja.

    Izračun zahteva strokovno znanje s področja učinkovite rabe energije v stavbah, zato so za to pristojni strokovnjaki s področja gradbene fizike ali pa nekateri izvajalci energetskih izkaznic.

    Korekturni faktorji, določeni na podlagi Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS, št. 7/10 in 17/14 – EZ-1) se uporabljajo do 1. januarja 2025. Pri energetski sanaciji objekta se toplotne karakteristike le tega znatno spremenijo, kar pomeni da je potrebna nova določitev oz. izračun korekturnih faktorjev. To je potrebno na novo določiti po trenutno veljavnim pravilnikom (Uradni list RS, št. 17/14 – EZ-1).

    Skupnost stanovalcev z večinskim soglasjem lahko upravniku posreduje nestrinjanje. Dogovorijo se za vpogled v dokumentacijo in po potrebi razlago izračuna oz. določitve korekturnih faktorjev.

    Podatke o korekturnih faktorjih za obračun stroškov ogrevanja v večstanovanjskih objektih s skupnim ogrevanjem in nameščenimi delilniki lahko izveste pri osebi, katera delitev stroškov ogrevanja. Po navadi je to upravnik stavbe.

    Mansardno stanovanje ima od stanovanja pod njim (v primeru, da ima spodnje stanovanje pod seboj tudi drugo stanovanje) veliko večje toplotne izgube. Večje izgube mansardnega stanovanja so v največji meri posledica strešne konstrukcije, ki predstavlja strop mansardnega stanovanja. Izgube so še toliko večje, če je streha slabo toplotno zaščitena.

    Polkletna stanovanja imajo večje toplotne izgube  primerjavi s stanovanji katera so z več smeri obdane z ostalimi stanovanji oz. ogrevanimi prostori (npr.: okoli, nad in pod seboj mejijo n druga stanovanja oz. ogrevane prostore). Stanovanje, ki je vkopano ima več izgub kot po kvadraturi primerljivo stanovanje v nadstropju zaradi konstrukcije tal na terenu in vkopanih sten. Toplotne izgube so še toliko večje, če vkopane konstrukcije niso ustrezno toplotno in hidroizolirane (kar je pogost pojav pri stavbah starejše gradnje).

    Stanovanje, ki je z energetskega vidika v stavbi najbolj ugodno ima korekturni faktor 1,0. Stanovanje ima v primerjavi z ostalimi stanovanji najmanj toplotnih izgub glede na kvadraturo stanovanja, prostornino, površino zunanjih konstrukcij, itd.. Vpliv na to ima tudi sama orientacija stanovanja (stanovanja usmerjena na jug imajo več toplotnih dobitkov sončnega sevanja kot stanovanja usmerjena na sever). Stanovanje s faktorjem 0,6 je v primerjavi s stanovanjem, ki ima faktorji 1,0 energetsko potratnejše, faktor 0,6 pa pri obračunu stroškov ogrevanja te danosti izniči.

    Da, v veliki večini primerov to drži. Stanovanja v katerih bo poraba potrebne toplote za ogrevanje manjša od 40% povprečne porabe stanovanj v stavbi se bo strošek ogrevanja obračunal glede na kvadraturo stanovanja.

    Vrednost korekturnih faktorjev se lahko spremeni ob energetski sanaciji ovoja stavbe. Faktorji posameznih enot se lahko ob ustrezno izvedenih ukrepih znatno zmanjšajo. To lahko stori izvajalec, ki s ponovnim preračunom poda nove vrednosti korekturnih faktorjev.

    Da, energetska prenova stavbe zmanjša toplotne izgube objekta, zaradi česar pride do sprememb in drugačnih korekturnih faktorjev med posameznimi stanovanjskimi enotami.

    Da, zaradi različnih posegov v toplotni ovoj stavbe se toplotne izgube zmanjšajo. Zaradi več izvedenih del se vrednosti izgub na posameznih delih objekta spremenijo, kar vpliva na posamezna stanovanja in s tem tudi korekturnih faktorjev.

    Korekturne faktorje za posamezna stanovanja se določi na podlagi izračuna vseh toplotnih izgub (transmisijskih in konvekcijskih) stanovanja v primerjavi z ostalimi stanovanji s skupnim ogrevanjem. Toplotne izgube so vezane na konstrukcije skozi katere stanovanje izgublja toploto (zunanji zid, okna, balkonska vrata, streha, vkopane stene, tla na terenu, tla nad zunanjim zrakom).